FOLIA ONOMASTICA CROATICA 1213 (20032004)

UDK 811.163.3373.231
Izvorni znanstveni lanak

Rukopis primljen 21. X. 2003.

Prihvaen za tisak 19. I. 2004.

QUBICA STANKOVSKA
Institut za staroslovenska kultura
ul. Ki~evsko Xade, bb
Prilep, Makedonija

PREZENTACIJA NA NEKOLKU STARI

LI^NI IMIWA
Vo statijata se prika`uvaat desetina stari li~ni imiwa koi
se zasvedo~eni vo toponimijata na makedonskiot jazi~en areal.
Razgledanite antroponimi mu pripa|aat na najstariot antroponimiski fond na slovenskite jazici i nivnoto prezentirawe ima
osoben prinos za zbogatuvaweto na re~ni~kiot sostav na praslovenskata antroponimiska leksika.

Bezgat
Li~noto ime Bezgat e zasvedo~eno vo osnovata na potamonimot Bezga{t reka, pritoka na Nivi~inska Reka (Rusinovo, Berovsko). So
formata Bezga{t rekata e obele`ana na geografskata karta1, a od
mesnoto naselenie taa se vika Bezka}eva Reka. Eden lokalitet {to se
nao|a pokraj ovaa reka se vika Bezga{~ovo2. Potamonimot Bezga{t
pretstavuva poimeni~ena pridavka, a poteknuva od postarata binarna
sintagma *Bezga{t < *Bezga{t (Potok). Pridavskata komponenta *Bezga{t < *Bezga{t od sostavot *Bezga{t < *Bezga{t (Potok) e obrazuvana od staroto i odamna zaboraveno ime Bezgat so posesivniot pridavski sufiks -j3. Konsonantskata grupa -{t- vo potamonimot Bezga{t e rezultat na izvr{enoto jotuvawe na glasot t od
imeto Bezgat pod vlijanie na sonantot j od sufiksot -j. Semantika1 I. Petru{evski, N. Petru{evska, Geografski toponimiski re~nik na Republika Makedonija, Skopje 2001, str. 33.
2 O. Ivanova, Re~nik na toponimite vo oblasta po slivot na Bregalnica,
Skopje 1996, str. 42.
3 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 29.

467

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

ta na potamonimot Bezga{t mo`e da se definira kako potok koj mu

pripa|a na Bezgat, odnosno kade {to `ivee Bezgat.
Vo dijalektnata forma na potamonimot Bezka}eva Reka zamenata
na glasot g > k i na grupata -{t- > } e od ponovo vreme, a grupata {~
namesto {t vo mikrotoponimot Bezga{~ovo ili e ostatok od prvobitnoto ime *Bezga{~ ili e razultat na dijalektniot izgovor na {t.
Sufiksnata morfema -evo, odnosno -ovo, {to se javuva kaj varijantnite imiwa Bezka}eva Reka, odnosno Bezga{~ovo, e analo{ki i e dodaden kon postaroto potamonimisko ime Bezga{~ > Bezga{t podocna,
t.e. otkako se zagubila vrskata so negovoto poteklo i zna~ewe.
Slo`enoto ime Bezgat < *Bezgat e sostaveno od dva elementa: od
komponentata bez- i od glagolskiot koren -gat. Prviot del e ednakov
na prefiksot bez od prasl. *bez, stsl. bezQ bez, a vtoriot del poteknuva od prasl. glagol *gatati, vo stsl. e gatati gata, tolkuva. Figurativnoto zna~ewe na imeto Bezgat mo`e da se iska`e so definicijata da `ivee bez gatawe, da ne gi tolkuva ne{tata i im pripa|a na
li~nite imiwa koi imaat za{titna funkcija. Vo sostavot na kompozitnite antroponimi pozicijata na komponentata bez- sekoga{ e na
prvo mesto. Vo makedonskata antroponimija so ovaa morfema se obrazuvani li~nite imiwa: Bezbog, koe se nao|a vo osnovata na oronimot
Bezbog vrv i planina vo Razlo{ko (Bugarija), Bezded, koe e zalo`eno vo osnovata na toponimot Bezdejca < *Bezdedica mesto vo planinata (Velestovo, Ohridsko), Bezmisl, koe se nao|a vo osnovata na
ojkonimot Bezmisla selo vo Prespansko (Albanija). Slo`eni imiwa vo ~ij{to sostav se javuva ovaa morfema se potvrdeni i vo drugite
slovenski jazici, sp. pol. Biezdar, Bie(z)stryj, Bie(z)stryk, Biez(w)uj, ~e{.
Bezdruh, Bezdom, Bezmr, Bestan, bug. Bezmer, Bezrad, rus. Bezgod, Beznos,
Bezson, Bezstru`, Bezum4.
Morfemata gat-/-gat e slabo zastapena vo sostavot na li~nite
imiwa. Vo antroponimiskiot fond na slovenskite jazici dosega ne
se potvrdeni soodvetni slo`eni imiwa. Vo antroponomastikonite se
sre}avaat samo nekolku hipokoristi~ni imiwa kako {to se: rus. Gaten, bug. Gate, Gatil, Gatin, Gato, Gatu{, mak. Gate, Gaten, Gatko, Gato, Gatun5. Navedenite imiwa, obi~no, se objasnuvaat kako
derivati od li~noto ime Gavril, koe ima neslovensko poteklo, no
4

M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw

Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 65; J. Svoboda, Staroesk osobn jmna a nae pQjmen, Praha 1964, str. 101; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 16; S. B.
Veselovski, Onomastikon drevnerusskie imena, prozvia i familii, Moskva 1974,
str. 31-33.

468

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

tie, isto taka, mo`at da se izvedat i od nekoe slo`eno ime od tipot

na Bezgat.

Bradovar
Li~noto ime Bradovar e zasvedo~eno vo osnovata na ojkonimot
Bradovar selo vo Janinsko (Grcija). So formata Bbadob2ri imeto na seloto e registrirano od M. Fasmer vo negovata monografija za slovenskite toponimi vo Grcija6. Ojkonimot Bradovar e metonimisko ime koe e prezemeno od nekoj postar hidronim ili oronim
*Bradovar. Toponimot *Bradovar e posesivna pridavka vo elipti~na forma, koja e dobiena so supstantivizacija od nekoga{nata binarna konstrukcija *Bradovar < *Bradovarj (Potok, Breg). Adjektivot
*Bradovarj od sostavot *Bradovarj (Potok, Breg) e obrazuvan so
posesivniot pridavski sufiks -j7. Vo semanti~ki pogled toponimot
*Bradovar ozna~uva potok ili breg koj mu pripa|a na Bradovar ili
kade {to `ivee Bradovar.
Antroponimot Bradovar < *Bradovar pretstavuva dvotematsko
ime koe e obrazuvano od sostavnite delovi brado- i -var. Morfemata brado- poteknuva od prasl. imenka *brada brada, vo stsl. e brada,
a morfemata -var vodi poteklo od glagolot *variti, vo stsl. e variti
isprevaruva, pristignuva, brza; opomenuva. Vo prenosna smisla li~noto ime Bradovar mo`e da se izrazi so zna~eweto da isprevaruva, da
prestignuva so bradata, t.e. da bide prv vo postignuvaweto na ne{tata
(na mirot, na slavata i sl.). Vo antroponimiskiot fond na makedonskiot jazik, pokraj Bradovar, e zasvedo~eno i slo`enoto ime Bradislav, dokumentirano vo turskite pi{ani izvori od XV vek, a se sre}avaat i nekolku skrateni ili derivuvani imiwa: Brad, Bradar, Bradej,
Bradin, Bradina, Bradi~, Brado, Bra|an8. Deminutivnoto ime Bradica e zabele`eno vo eden turski popisen defter od XV vek, me|u evidentiranite `iteli na gradot Ostrovo (Grcija)9.
5 S. B. Veselovski, cit. delo, str. 78; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi
1988, str. 61; Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje
1992, str. 73.
6 M. Vasmer, Die Slaven in Griechenland, Berlin 1941, str. 25.
7 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 56.
8 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str. 48.
9 A. Stojanovski, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod,
op{iren popisen defter od XV vek, t. IV, Skopje 1978, str. 275.

469

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

So morfemata -var, koja{to se javuva vo uloga na prva i na vtora

komponenta pri obrazuvaweto na slo`enite imiwa, vo makedonskiot
antroponomastikon se odbele`ani li~nite imiwa: @itovar, dokumentirano vo XV vek i Plisvar, registrirano vo XIV vek10, a vo toponimijata se sre}avaat u{te i antroponimite: Varbud, koe e zalo`eno
vo osnovata na toponimot Varbu`da raseleno selo vo okolinata na
gradot Hrupi{ta (Grcija), registrirano vo turskiot op{iren popisen defter od 15681569 godina11, Bu~ovar, {to se nao|a vo osnovata
na toponimot Bu~uvar nivi i livadi (Berovsko), Pletvar, {to se
krie vo osnovata na oronimot Pletvar golem rid (Prilepsko).
Li~noto ime Bradovar dosega ne e registrirano vo antroponimiskiot fond na slovenskite jazici. Iako poretko, sepak negovite sostavni delovi se javuvaat kako derivaciski morfemi vo obrazuvaweto na drugi slo`eni li~ni imiwa. Vo hrvatskata antroponimija e zasvedo~eno slo`enoto ime Bradimir vo ~ij{to sostav u~estvuva korenskata morfema brad-, a se sre}ava i imeto Bradoj koe e obrazuvano so
sufiksot -oj od anroponimite Brad, Brado12. Vo antroponimijata na
bugarskiot jazik se poznati slo`enite imiwa Bradislav, Bradoslav
i nivnite derivati Brad, Brado od koi se izvedeni redica hipokoristi~ni formi: Bradan, Braden, Bradil, Bradko, Bradul, a vo re~ni~kiot fond kaj Srbite e navedeno li~noto ime Miobrad13. Kompozitni imiwa vo ~ij{to sostav se sodr`i morfemata var-/-var se potvrdeni vo antroponimiskiot fond na slovenskite jazici, sp. ~e{. *Varhost, {to se nao|a vo osnovata na toponimot Varhot, *Varobyl14, bug.
Bolevar, Hvalivar, {to se zalo`eni vo osnovata na ojkonimite Bolevarci (Trnovsko), Hvarvalovci (Elensko)15.

10 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.

121, 222.
11 A. Stojanovski, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod,
op{iren popisen defter za kazite Gorica, Bigli{ta i Hrupi{ta od 15681569 godina, t. VII, kn. I, Skopje 1997, str. 549.
12 M. imundi, Nepoznata osobna imena i prezimena ibenskog kraja od XII. stoljea do novijega vremena, etrta jugoslovanska onomastina konferenca, Ljubljana 1981, str. 498.
13 . Zaimov, Blgarski imennik, Sofi 1988, str. 32; M. Grkovi, Re~nik li~nih
imena kod Srba, Beograd 1977, str. 136.
14 J. Svoboda, Staroesk osobn jmna a nae pQjmen, Praha 1964, str. 98.1
15 . Zaimov, Dvuleni lini imena v blgarskata toponimi, Onomastica, r. XX,
z. 12, Gdask 1975, str. 204.

470

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

Vi{eglav
Li~noto ime Vi{eglav e zasvedo~eno vo osnovata na oronimot Vi{eglav vrv na Kone~ka Planina, visok 948 m, koj se nao|a vo atarot na seloto Lipa (Negotinsko). Negovoto ime e registrirano na
geografskata karta od 1954 godina16. Oronimot Vi{eglav pretstavuva poimeni~ena pridavka so posesivno zna~ewe, a poteknuva od nekoga{nata sintagmatska formacija *Vi{eglav (Vrv), ~ij{to adjektiv e obrazuvan so zagubeniot pridavski sufiks - koj se odlikuva
so posesivnoto zna~ewe17. Semantikata na oronimot Vi{eglav mo`e
da ja definirame kako vrv koj mu pripa|a na Vi{eglav ili kade {to
`ivee Vi{eglav.
Kompozitnoto ime Vi{eglav < *Vyegolv e sostaveno od morfemata vi{e-, koja poteknuva od stsl. forma za sreden rod vX[e povisok, pogolem; pove}e od stsl. vX[ii povisok, komparativna forma
od pridavkata vXsokQ visok < prasl. *pso- i od morfemata -glav od
stsl. imenka glava glava < prasl. *golva. Vo prenosna smisla li~noto
ime Vi{eglav mo`e da se protolkuva so zna~eweto da bide postaven
povisoko, da bide na ~elno mesto. Li~noto ime Vi{eglav dosega ne e
evidentirano vo antroponimijata na slovenskite jazici, no negovite
sostavni delovi se potvrdeni vo drugi slo`eni antroponimiski edinici. Vo na{ata antroponimija so morfemata vi{e-, kako i so varijantite vi{i-, vi{o-, se obrazuvani li~nite imiwa Vi{eslav, Vi{imir, Vi{oslav, koj se ~uva vo osnovata na ojkonimot Vi{oslav is~eznato selo vo Valovi{ko (Grcija), registrirano vo turskite dokumenti od XV vek18. Prisustvoto na soodvetni antroponimiski edinici e potvrdeno i vo drugite slovenski jazici, sp. bug. Vi{eslav, Vi{oslav, srp. Vi{eslav, Vi{islav, pol. Wyszebor, Wyszemir, ~e{. Viebor, Viehn]v, rus. Vyeslav19. Vo hrvatskiot jazik se poznati li~nite
imiwa Vislav, Vieslav, kako i `enskite li~ni imiwa Vislava, Vieslava, a
16

I. Petru{evski, N. Petru{evska, cit. delo, str. 91.

Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 87.
18 A. Stojanovski, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod,
op{iren popisen defter od XV vek, tom IV, Skopje 1978, str. 80.
19 . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 51; M. Grkovi, Renik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 54; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich
zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 129; J. Svoboda, op. cit., str. 93; T. Skulina, Staroruskie imiennictwo osobowe, II, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1974, str. 234.
17

471

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

hipokoristi~nite formi Visa, Visunja se registrirani u{te vo popisite od 1198 godina20. Li~ni imiwa izvedeni od korenskata morfema
vis- se zalo`eni i vo hrvatskite prezimiwa: Visakovi, Visin, Visinko, Visoevi, Visati, Visovac.
Slo`enite li~ni imiwa so sostavniot element -glava se potvrdeni vo toponimijata na makedonskata jazi~na teritorija, sp. Dremiglav, Zdeglav, Zloglav, Ku{oglav, Lupoglav, Mu~oglav, ^eglav,
^ernoglav, koi se nao|aat vo osnovata na toponimite Dremiglava,
Izdeglavje, Zloglav, Ku{oglava, Lupoglava, Mu~oglava, ^eglava,
^ernoglav, a vo antroponomastikonot se notirani izvedenite imiwa: Glava, Glavan, Glavat, Glava{, Glave, Glavin, Glavina, Glavno,
Glav~e, Glav~o21. Sporedbeni antroponimi so sostavniot element
-glava se potvrdeni i vo antroponimijata na drugite slovenski jazici, sp. sloven. Lipoglav, Tupoglav, srp. Poluglav, Svinoglav, ^rnoglav,
a vo ruskiot antroponomastikon se sre}avaat hipokoristi~nite formi Golova, Golovan, Golovko, Golovn22. Soodvetni imiwa se zasvedo~eni i vo antroponimijata na hrvatskiot jazik: Crnoglav, dokumentirano vo 1201 godina, Lepoglav, Ljutoglav23.

Volovid
Antroponimot Volovid pretstavuva dvoosnovno ime koe e sostaveno od glagolskite korenski morfemi vol- od prasl. glagol *voliti,
stsl. voliti saka, odlu~uva i -vid od prasl. glagol *vid]ti, stsl. vid'ti
vidi, gleda, a vokalot -o- se javuva kako infiks. Li~noto ime Volovid se krie vo osnovata na ojkonimot Volovi`da selo vo Solunsko (Grcija), registrirano vo gramotata na Aleksej I Komnin od 1081
godina kade {to e zapi{ano kako Bolobsda24, a vo patopisot na
Ami Bue od 18361838 godina negovoto ime e navedeno vo oblikot Vo20

M. imundi, Rjenik osobnih imena, Zagreb 1988, str. 365; M. imundi, Nepoznata hrvatska osobna imena XII stoljea, Onomatolo{ki prilozi, III, Beograd 1982, str. 147.
21 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002; Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
76.
22 F. Bezlaj, Onomastika in leksikologija, Onomastica Jugoslavica, 1, Ljubljana 1969, str.
1213; M. Grkovi, Imena u De~anskim hrisovuqima, Novi Sad 1983, str. 51; S. B.
Veselovski, cit. delo, str. 82.
23 P. imunovi, Znaajke Buzetske toponimije, Onomastica Jugoslavica, 7, Zagreb 1978,
str. 59; M. imundi, Nepoznata hrvatska osobna imena s poetka XIII. stoljea (od 12011235),
Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomastike konferencije, Sarajevo 1985, str. 240.
24 Actes de Lavra, Paris 1970, str. 238.

472

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

levod25. Pri obrazuvaweto na ojkonimot Volovi`da, koj{to pretstavuva elipti~no ime dobieno so supstantivizacija na adjektivot od
nekoga{nata atributska sintagma *Volovi`da (Vs), u~estvuva posesivniot pridavski sufiks -j vo formata za `enski rod -ja, koj izvr{il jotuvawe na prethodniot konsonant d vo `d26.
Vo antroponimijata na slovenskite jazici se poznati li~ni imiwa vo ~ij{to sostav se prepoznavaat korenskite morfemi vol- i -vid.
Pri obrazuvaweto na slo`enite imiwa morfemata vol-/-vol se koristi kako prva i kako vtora komponenta, sp. srp. Volislav, Volimir,
~e{. Volimr; Bohuvle, polap. *Volegost, pol. Wolibor, Wolimir, Wolisaw27.
Morfemata vid-/-vid vo sostavot na slo`enite imiwa se upotrebuva kako prva komponenta, na primer, kaj li~nite imiwa: ~e{. Vidhost,
pol. Widogost, Widorad, {to se nao|a vo osnovata na toponimot Widoradz, srp. Vidislav, Vidomir, Vidoslav, a se javuva i kako vtora komponenta, na primer, vo li~nite imiwa: ~e{. Dobrovid, Malovid vo osnovata na toponimot Malovidy, srp. Bogovid, Zavid, Svetovid, bug. Nevid, {to se nao|a vo osnovata na toponimot Nevi`da, rus. Snovid28.
Vo makedonskiot antroponomastikon so morfemata vol-/-vol e
zasvedo~eno li~noto ima Volislav, a vo toponimijata se otkrieni
i slo`enite imiwa Dragovol i Zdevol, koi se nao|aat vo osnovata
na toponimite Dragovol selo vo Albanija, Izdivole rid (Kurija, Netotinsko)29. Morfemata vid-/-vid e pofrekventna vo obrazuvaweto na slo`enite antroponimi i se javuva kaj li~nite imiwa: Vidimir, Vidomir, Vidoslav, koi se odbele`ani vo na{iot antroponomastikon, Vidobit, Vidovit, Vidomir, @elevid, Podvid, Radovid,
25 A. Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patopisci (18271849),
Skopje 1992, str. 221.
26 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 93.
27 M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 57; J. Svoboda, op.
cit., str. 98; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 126.
28 J. Svoboda, op. cit., str. 91; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych
imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 121; M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 53, 39, 95, 177; . Zaimov, Dvu~lenni
li~ni imena v blgarskata toponimi, Onomastica, r. XX, z. 12, Wrocaw Warszawa
Krakw Gdask 1975, str. 180; M. Vutovi~, Drevnerusskie li~ne imena v graffiti Sofiskih soborov Kieva i Novgoroda (XIXIV vv.), Onomastica, r. XXVI, Warszawa
1981, str. 206.
29 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
68; Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 141, 178.

473

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

koi se zasvedo~eni vo osnovata na toponimite: Vidobi{~a selo vo

Ohridsko30, Vidovi{ta selo vo Ko~ansko, Vidomirec mesnost
vo Debarsko, @elevi`da selo vo Beratsko (Albanija), Podvi`de
is~eznato selo vo Ki~evsko, registrirano vo turskite popisni defteri od XV i XVI vek31, Radovi`da selo vo Janinsko (Grcija).

Drago`il
Vo atarot na seloto Strma{evo (Kavadare~ko) se nao|a lokalitetot Drgo`lica mesto so dabova {uma, ~ija{to prvobitna forma
bila Drago`lica. Drimonimot Drago`ilica pretstavuva strukturno-toponimiska formacija, koja poteknuva od nekoga{nata binarna
sintagma *Drago`ilja ([uma), ~ij{to adjektiv e obrazuvan so formata za `enski rod -ja od posesivniot pridavski sufiks -j. Po elizijata na imenskiot del od sostavot *Drago`ilja ([uma), izrazen so apelativot {uma, adjektivot *Drago`ilja se supstantiviziral so sufiksot -ica. Vo osnovata na drimonimot Drago`ilica se krie li~noto
ime Drago`il32.
Antroponimot Drago`il < *Dargoil e kompozitno ime koe e sostaveno od morfemite drago- i -`il. Morfemata drago- poteknuva od
prasl. pridavka *d%rg > stsl. dragQ drag, a morfemata -`il e ednakva na stsl. participska forma /ilQ od stsl. glagol /iti `ivee.
Vo prenosna smisla zna~eweto na li~noto ime Drago`il mo`e da se
iska`e so definicijata da saka da `ivee, odnosno da ostane `iv. Vo
antroponimijata na makedonskiot jazik morfemata drag- se odlikuva
so pogolema zastapenost vo obrazuvaweto na slo`enite imiwa: Dragbrat, Dragivoj, Dragirad, Dragislav, Dragobrat, Dragovit, Dragovol, Dragogost, Drago`el, Dragoqub, Dragomir, Dragoslav33, dodeka
morfemata -`il e dosta ograni~ena.
I dvete morfemi se potvrdeni vo oblikuvaweto na kompozitnite imiwa vo slovenskite jazici. Taka, so morfemata drago- se obrazuvani li~nite imiwa: srp. Dragobrat, Dragovit, Dragoqub, Drago30 V. Pjanka, Toponomastikata na Ohridsko-prespanskiot bazen, Skopje 1970,
str. 206.
31 M. Sokoloski, Ki~evskata nahija vo XV i XVI vek, Istorija, god. XVII, br. 2,
Skopje 1981, str. 127, 133.
32 Q. Stankovska, Toponimite so sufiksot -ica vo Makedonija, Skopje Prilep 2001, str, 133.
33 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
103104.

474

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

mil, Dragoslav, bug. Dragovar, Dragovet, Dragodal, Dragomir, pol.

Drogodziej, Drogomir, Drogorad, polap. Dragob,d, ~e{. *Drahomysl, *Drahotch, Nedrah, S]midrah, Sob]drah34. So morfemata -`il se obrazuvani
li~nite imiwa vo ruskiot jazik: @ilislav i vo ~e{kiot jazik: Domail35. Vo antroponomastikonot na bugraskiot jazik se notirani hipokoristi~nite imiwa @ilan, @ilin, @ilo, @ilo, @iln, kako i
`enskite li~ni imiwa @ila, @ilka, koi so pravo Zaimov gi tretira
kako derivati od nekoe staro slo`eno ime vo ~ij{to sostav se sodr`i
morfemata `il-/-`il36.

@egovit
Imeto na seloto @egovi{t, {to se nao|a vo oblasta Arkadija (Grcija), vo oblikot Zigobsti e registrirano od M. Fasmer koj go rekonstrura kako @egovi{ta37. Pritoa, toj se osvrnuva i na negovata etimologija i smeta deka ojkonimot @egovi{ta pretstavuva pluralna forma izvedena od apelativot *`egovi{te < *egovite opo`areno mesto, mesto izlo`eno na sonce. Iznesenoto gledi{te za etimologijata na ovoj ojkonim smetame deka ne e dovolno argumentirano.
Spored nas, ojkonimot @egovi{t pretstavuva metonimisko ime koe
e prezemeno od nekoj hidronim ili oronim *@egovi{t. Vo negovata
osnova se krie staroto li~no ime @egovit. Toponimot *@egovi{t
pretstavuva elipti~no ime dobieno so supstantivizacija na pridavkata od nekoga{nata sintagmatska formacija *@egovi{t (Potok,
Breg) koja e obrazuvana so posesivniot pridavski sufiks -j i ozna~uva potok ili breg koj mu pripa|a na @egovit ili kade {to `ivee
@egovit.
Is~eznatoto ime @egovit < *egovit e kompozitno obrazuvawe
sostaveno od morfemite `eg- i -vit, a vokalot o se upotrebuva kako
infiks. Glagolskata korenska morfema `eg- poteknuva od prasl. glagol *egti gori, pe~e, pali, vo stsl. jazik glagolot e /e[ti, /eg5, a
morfemata -vit poteknuva od prasl. imenka *vit gospodar, mo}nik.
34 M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 8182; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 95; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 83; J. Svoboda, op. cit., str. 75, 77.
35 N. M. Tupikov, Slovar drevnerusskih li~nh imen, Sanktpeterburg 1903,
str. 206; J. Svoboda, op. cit., str. 93.
36 . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 106.
37 M. Vasmer, op. cit., str. 153.

475

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

Figurativnoto zna~ewe na antroponimot @egovit mo`e da se protolkuva kako da bide strog, ostar gospodar.
Vo antroponomastikonite na slovenskite jazici zasega ne se registrirani slo`eni li~ni imiwa so morfemata `eg-, no zatoa se poznati niza
hipokoristi~ni formi izvedeni od ovoj glagolski koren, sp. bug. @egan,
@ego, ~e{. ehn, *eh, pol. egota, egotka, eguta, rus. @egal, @egl, koi{to le`at vo osnovata na antroponimite @egalov, @eglov, @egula, potoa @egul38. Li~noto ime @ego, koe poslu`ilo kako baza za izveduvawe
na drugite hipokoristi~ni formi, vo onomasti~kata literatura, obi~no, se objasnuva kako derivuvano ime od antroponimot @egost, koe{to
e dobieno od @eligost39. I pokraj postojnoto mislewe vo nau~nata literatura, nie u{te vo Re~nikot na li~nite imiwa kaj Makedoncite potekloto na hipokoristikot @ego go dovedovme vo vrska so prasl. glagol
*egti40. Sega sakame da go douto~nime negovoto nastanuvawe. Imeno, li~noto ime @ego e sozdadeno po pat na skratuvawe od slo`enoto ime @egovit. Od hipokoristikot @ego potoa se izvedeni li~nite imiwa @egal,
@eglo koi, isto taka, se navedeni vo na{iot re~ni~ki fond.
Vtorata morfema od li~noto ime @egovit po~esto se upotrebuva vo
obrazuvaweto na slo`enite imiwa vo slovenskite jazici, a se manifestira kako vo uloga na prva, taka i vo uloga na vtora komponenta, sp. srp.
Vitodrag, Vitoslav; Dobrovit, Dragovit, Dra`evit, ~e{. Vitorad; Hostivit, Semovit, polap. *Vitolub, *Vitogost, pol. Witomys, Witorad, Witosaw; Milowit, Przywit, Siedlewit, bug. Vitomer, Vitoslav, rus. Vitomir, @irovit41.
Primeri za upotrebata na morfemata vit-/-vit nao|ame i vo antroponimijata na hrvatskiot jazik, sp. Vitomil; Dobrovit, Dragovit, Draevit, Ljutovit,
registrirano vo 1039 godina i drugi42.
38 . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 104; J. Svoboda, op. cit., str. 312;
M. Malec, Staropolskie skcone nazwy osobowe od imion dwuczonowych, Wrocaw Warszawa
Krakw Gdask 1982, str. 78; S. B. Veselovski, cit. delo, str. 111.
39 . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 104; M. Malec, Staropolskie
skcone nazwy osobowe od imion dwuczonowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1982,
str. 78.
40 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
119.
41 M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 54, 78, 81, 82; J.
Svoboda, op. cit., str. 91; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 124; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 51; M. Vutovi~, op. cit., str. 206, 209.
42 M. imundi, Rjenik osobnih imena, Zagreb 1988, str. 365; M. imundi, Znaenje nekolikih osobnih imena iz Sumpetarskoga kartulara, Onomastica Jugoslavica, vol. 8, Zagreb 1979,
str. 115; M. imundi, Nepoznata hrvatska osobna imena s kraja XI. stoljea, Onomastica Jugoslavica, vol. 9, Zagreb 1982, str. 278; M. imundi, Nepoznata hrvatska osobna imena do polovice 11. stoljea, Onomastica Jugoslavica, 10, Zagreb 1982, str. 234.

476

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

Vo makedonskata onimija se sre}avaat, isto taka, li~ni imiwa vo

koi se sodr`i morfemata vit-/-vit. Vo na{iot antroponomastikon
se registrirani imiwata Votomir, Vitoslav; Borovit, Dobrovit,
Dragovit, Qubovit, Radovit, Samovit, Stanovit43, a vo toponimijata se zasvedo~eni, na primer, antroponimite Domovit > Dovit,
Ma`ovit, Pozdivit, Hotovit koi se zalo`eni vo osnovata na ojkonimite Dovi{ta selo vo Sersko (Grcija), Ma`u~i{ta selo vo
Prilepsko, Pozdivi{ta selo vo Kostursko (Grcija), Fotovi{ta
selo vo Nevrokopsko (Bugarija) i Dramsko (Grcija) i drugi.

Kolodej
Seloto Kolodej se nao|a vo Enixevardasko (Grcija). Negovoto ime
e registrirano od V. Kn~ov so formata Kolude44, a od J. Cvii} toa e
zapi{ano vo oblikot Kolodej45. Imeto na seloto od T. Simovski e zapi{ano so formata Koludej46.
Poa|aj}i od pogorenavedenite podatoci, smetame deka pravilnata forma na imeto na seloto treba da glasi Kolodej, a likot Koludej
e rezultat na izvr{enata redukcija na neakcentiraniot vokal o vo u,
{to e redovna pojava vo enixevardarskiot govor. Ojkonimot Kolodej
e metonimisko obrazuvawe koe e prezemeno od postaroto hidronimisko ime *Kolodej. Hidronimot *Koledej e elipti~no ime so posesivno zna~ewe, a e dobieno od nekoga{nata adjektivna sintagma *Kolodej (Potok), ~ija{to pridavska komponenta e obrazuvana so pridavskiot sufiks -, palatalnata varijanta na posesivniot pridavski sufiks -. Osnovata na hidronimot *Kolodej e izvedena od li~noto ime
Kolodej47. Semantikata na hidronimot *Kolodej mo`e da se iska`e
so definicijata potok koj mu pripa|a na Kolodej ili kade {to `ivee
Kolodej.
Antroponimot Kolodej < *Kolod]j e dvo~leno ime koe e oblikuvano od morfemite kolo- i -dej. Morfemata kolo- poteknuva od korenot
kol- < prasl. *kol-, {to se nao|a vo stsl. zamenka kolikQ kolkav, kol43

Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992.

V. Kn~ov, Makedoni. Etnografi i statistika, Sofi 1900, str. 149.
45 J. Cvii, Osnove za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbije, III, Beograd 1906, str. 335.
46 T. H. Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, kn 1, Skopje 1998,
str. 71.
47 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 196.
44

477

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

ku pove}e, a morfemata -dej, poteknuva od korenot dej- od prasl. glagol *d]jati > stsl. d'`ti dejstvuva. Vo prenosna smisla zna~eweto
na imeto Kolodej mo`e da se protolkuva kako pove}e da dejstvuva (za
slava, za mir). Slo`enoto ime Kolodej e registrirano i vo ~e{kiot jazik: Kolod]j48. Isto taka, vo ~e{kata antroponimija so korenskata morfema kol- se oblikuvani i slo`enite imiwa Kolimr, Kolovrat.
Vo ruskata antroponimija se poznati li~nite imiwa Kolodin, Koloduj, {to se nao|a vo osnovata na antroponimot Koloduev, Koludar49.
Za morfemata kol-, koja{to vleguva vo sostavot na navedenite antroponimi, Toporov predlaga poinakvo tolkuvawe. Imeno, morfemata
koli- vo ~e{koto ime *Kolimr toj ja izveduva od glagolot *koliti : *kol]ti : *kolti50.
Morfemata dej-/-dej poretko e zastapena vo obrazuvaweto na slo`enite antroponimi. Taa se manifestira vo sostavot na nekolku li~ni imiwa, sp. pomor. *D](j)-mir51, hrv., srp. Dobrodjej, slovin. Dobrodei, st~e{. Nad]j, pol. Nadey52.

Korobud
Staroto li~no ime Korobud e zasvedo~eno vo makedonskata antroponimija posredno preku ojkonimot Korobud is~eznato selo vo Meglensko (Grcija). Vo oblikot Korvud imeto na seloto e registrirano
od T. Simovski53. Pritoa, toj zabele`uva deka seloto Korvud bilo postara naselba, koja{to se spomenuva vo turskite defteri za Oliverovata nahija, a se pretpostavuva deka se nao|alo vo blizinata na seloto
Fu{tani. Postarata forma na imeto na seloto, spored nas, bila Korbud, odnosno Korobud.
Imeto na seloto Korobud e preneseno od imeto na nekoj drug objekt
koj se vikal *Korobud. Toponimot *Korobud pretstavuva supstantivizirana pridavka proizvedena od prvobitnata binarna kombinacija *Korobud < *Korobud (Izvor, Breg), ~ija{to pridavska komponenta e obrazuvana od li~noto ime Korobud so posesivniot pridav48

J. Svoboda, op. cit., str. 274.

S. B. Veselovski, cit. delo, str. 150151.
50 V. N. Toporov, Praslavnska kultura v zerkale sobstvennh imen
(lement *mir-), Istori, kultura, tnografi i folklor slavnskih narodov, XI
Me`dunarodni sezd slavistov, Bratislava, sentbr 1993 g., Moskva 1993, str. 38.
51 Ibid, str. 30.
52 J. Svoboda, op. cit., str. 94.
53 T. Simovski, cit. delo, str. 91.
49

478

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

ski sufiks -54. Vo semanti~ki pogled toponimot *Korobud ozna~uva

izvor ili breg koj mu pripa|a na Korobud ili kade {to `ivee Korobud.
Li~noto ime Korobud < *Korobud e slo`eno ime i e sostaveno od
glagolskite morfemi kor- i -bud, koi se povrzani me|usebe so vokalot -o-. Morfemata kor- poteknuva od prasl. glagol *koriti, stsl. koriti kori, ~ie{to prvobitno zna~ewe e da se postigne ne{to so vojuvawe, so bitka55. Morfemata -bud, koja pri obrazuvaweto na li~nite imiwa se javuva kako prva i kako vtora komponenta, poteknuva od prasl. glagol *buditi, stsl. bouditi budi, pottiknuva. Figurativnoto zna~ewe na li~noto ime Korobud mo`e da se iska`e so definicijata da se budi vojuvaweto, da se budi postignuvaweto na uspe{na bitka. Vo makedonskata toponimija so korenot kor- e zasvedo~eno
i slo`enoto ime Korbil, zalo`eno vo osnovata na ojkonimot Korbile is~eznato selo vo Hrupi{ko (Grcija), a li~nite imiwa Koreta,
Korem, koe pretstavuva skrateno ime od Koremisl, i Koro{ se nao|aat vo osnovata na toponimite Kore{ta oblast vo Kostursko (Grcija), Kormi{ta < Koremi{ta selo vo Zihnensko (Grcija), Koro{i{ta selo vo Stru{ko. Vo makedonskiot antroponomastikon se
odbele`ani u{te i hipokoristi~no-deminutivnite formi Kora},
Kordo, Kore, Kore{, Korko56. Vo re~ni~kiot fond na li~nite imiwa
vo slovenskite jazici se sre}avaat kompozitnite imiwa Korislav,
Korovoj57, a od derivatite se zasvedo~eni imiwata: srp. Kora~, Kore{a, Korina, bug. Korak, Koran, Koril, Koro, rus. Koreh, Korec, Korin, Korka58, Koromslo59.
Li~ni imiwa vo ~ij{to sostav vleguva morfemata bud-/-bud, isto
taka, se zastapeni vo makedonkata antroponimija. Kako prva komponenta morfemata bud- se manifestira kaj li~nite imiwa: Budimir,
Budislav, registrirani vo pismenite spomenici od XIV vek, Budohor, {to se krie vo osnovata na ojkonimot Budohor selo vo Pravi54 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 199.
55 P. Skok, Etimologijski rjenik hrvatskoga i srpskoga jezika, II, Zagreb 1972, str. 155156.
56 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
151.
57 M. Moro{kin, Slavnski imenoslov ili sobranie slavskih li~nh imen, Sanktpeterburg 1867, str. 102.
58 M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 113; . Zaimov,
Blarski imennik, Sofi 1988, str. 124125; S. B. Veselovski, cit. delo, str. 155.
59 S. B. Veselovski, cit. delo, str. 157.
59 S. B. Veselovski, cit. delo, str. 157.

479

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

{ko (Grcija), a kako vtora komponenta se javuva vo sostavot na li~noto ime @elobud, koe{to se nao|a vo osnovata na ojkonimot @elobud is~eznato selo vo Debarsko (Albanija). Pogolema frekvencija ovaa morfema ima vo antroponimijata na drugite slovenski jazici, sp. ~e{. Budihost, Budilov, Budivoj; Bohobud, Dobrobud, Malobud, T]chobud, pol. Budzisaw, Budziwoj; Nieprzebud, Niesiebud, Zdziebud, rus. @iznobud, bug. Budimer, Budimir, Budislav, Budislov, srp. Budivoj, Budimir, Budislav, Budomir60.

Qudogost
Li~noto ime Qudogost e zalo`eno vo osnovata na ojkonimot Lidagos selo vo Bersko (Grcija). Vo oblikot Lidagost imeto na seloto e zabele`eno od V. Kn~ov61. Prvobitnata forma na imeto na seloto bila *Qudogost, a zamenata na slogot Qu- > Li- i na vokalot
o > a se slu~ila vo tu|ata jazi~na sredina {to e izrazeno i kaj drugi
makedonski toponimi vo Grcija, sp. Libovi`a mesto vo Grcija, gr~.
Limpobzia62, ~ij{to nekoga{en oblik bil Qubovi`da. Ispa|aweto
na glasot t vo konsonantskata grupa -st se izvr{ilo od makedonskite govoriteli.
Ojkonimot *Qudogost e metonimisko obrazuvawe, a e preneseno kako ime na naselbata od imeto na nekoj drug objekt koj se imenuval *Qudogost. Toponimot *Qudogost pretstavuva elipti~no ime
koe poteknuva od postarata sintagmatska formacija *Qudogost <
*Ldogost (Izvor, Rid), ~ij{to adjektiven ~len e obrazuvan od
li~noto ime Qudogost so posesivniot pridavski sufiks -. Po eliminiraweto na imenskiot del od sostavot *Qudogost < *Ldogost
(Izvor, Rid), adjektivot *Qudogost < *Ldogost se supstantiviziral i prodol`il da su{testvuva vo forma na elipsa. Toponimot *Qudogost ozna~uva izvor ili rid koj mu pripa|a na Qudogost, odnosno
kade {to `ivee Qudogost.
Dvoosnovnoto ime Qudogost < prasl. *Ljudogost e sostaveno od
leksi~kite elementi: qudo- i -gost. Morfemata qudo- poteknuva od
60

J. Svoboda, op. cit., str. 72; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych
imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 71, 65; M. Vutovi~, op.
cit., str. 206, 206; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 3839; M. Grkovi,
Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 47.
61 V. Kn~ov, cit. delo, str. 144.
62 Ph. Malingoudis, Studien zu den slavischen Ortsnamen Griechenlands, Wiesbaden 1981,
str. 63.

480

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

prasl. imenka *ljud narod, lu|e, vo stsl. e l2dq1 lu|e, a morfemata -gost e ednakva na glagolskiot koren gost- od prasl. glagol *gostiti nagosti, vo stsl. e gostiti. Figurativnoto zna~ewe na imeto Qudogost mo`e da se protolkuva so definicijata da gi nagosti lu|eto.
Ednakvo ime po svojata struktura pretstavuva ruskoto ime Ldgost
< strus. Ldgost63. Antroponimiskata morfema qud- se javuva
kako sostaven del kaj slo`enoto ime Qudovid, koe{to e zasvedo~eno
vo osnovata na ojkonimot Lidi`da selo vo oblasta Epir (Grcija),
registrirano od M. Fasmer so formata Lidsda64, ~ija{to prvobitna
forma e Qudi`da < *Qudovi`da65, kako i kaj sovremenoto ime Qudmil.
Sporedbeni li~ni imiwa so sostavnata morfema qud-/-qud se poznati i vo drugite slovenski jazici, sp. pol. Ludemir; Radolud, {to se
nao|aat vo osnovata na toponimite Ludzimierz, Radoludz, bug. Ldmil,
hrv., srp. Ljudevit, Ljudemisal, ~e{. Zalud66.
So morfemata gost-/-gost, koja mo`e da poteknuva od prasl. imenka *gost gostin, dojdenec vo tu|a zaednica > stsl. gostq ili od glagolot *gostiti nagosti > stsl. gostiti, se obrazuvani pogolem broj slo`eni imiwa. Ovaa morfema pri obrazuvaweto na slo`enite imiwa
istapuva i kako prva i kako vtora komponenta, sp. Gostivar, {to se
nao|a vo osnovata na imeto na gradot Gostivar, Gostimir, Gostirad,
Gostoqub, Gostomir; Radogost i drugi67.
Vo antroponomastikonot na hrvatskiot jazik se notirani li~nite
imiwa Gostimir, Gostislav, potoa `enskite imiwa Gostimira, Gostislava,
a kako vtora komponenta se javuva vo sostavot na li~nite imiwa: Dobrogost, Miligost, Radogost, Rudigost, Slavogost68. Hrvatskoto slo`eno ime
ivogost e zasvedo~eno vo toponimot ivogoe koj e poimeni~ena pridavka obrazuvana so posesivniot pridavski sufiks -j vo formata za
sreden rod -je69.
63

M. Vutovi~, op. cit., str. 206.

M. Vasmer, op. cit., str. 39.
65 Q. Stankovska, Sufiksite -j, -j, - vo makedonskata toponimija, Prilep
2002, str. 220221.
66 F. Nieckula, Polskie nazwy miejscowe s sufiksem -j, Rozprawy Komisji Jyzykowej V,
Wrocawskie Towarzystwo Naukowe, Wrocaw 1965, str. 107, 105; J. Svoboda, op. cit., str. 78.
67 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
80, 232.
68 M. imundi, Rjenik osobnih imena, Zagreb 1988, str. 131132; M. imundi, Nepoznata osobna imena i prezimena ibenskog kraja od XII stoljea do novijega vremena, Onomatolo{ki prilozi, IV, str. 195.
69 P. imunovi, Istonojadranska toponimija, Split 1986, str. 33.
64

481

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

Vo antroponimijata na drugite slovenski jazici, isto taka, se poznati antroponimite vo ~ij{to sostav vleguva morfemata gost-/
-gost, sp. ~e{. Hostibor, Hostimil, Hostirad; Belehost, Blizhost, sloven. Radogost, pol. Gocilub, Goiwoj; Bdzigost, Niegost, bug. Gostilb, Gostomer; @eligost, srp. Gostidrag, Gostomir; Milogost 70.

Skorogod
Is~eznatoto selo Skorogo`de, koe se nao|alo vo okolijata na Valona (Albanija), e registrirano vo turskiot defter od 1431 godina za vilaetot Kanina, postaroto ime na gradot Valona, kade {to e
zapi{ano so formata Uskorogojde71. Od dokumentiranata forma na
imeto, koe{to treba da se ~ita kako Uskorogode (j e zapi{ano za ),
mo`e da se konstatira deka seloto se vikalo Skorogo`de. Ojkonimot Skorogo`de e elipti~no ime so posesivno zna~ewe, a e dobieno
so supstantivizacija na adjektivot od prvobitnata sintagmatska formacija *Skorogo`de (Selo). Adjektivnata komponenta *Skorogo`de
od sostavot *Skorogo`de (Selo) e obrazuvana so posesivniot pridavski sufiks -j vo formata za sreden rod -je. Vo osnovata na ojkonimot
Skorogo`de se krie li~noto ime Skorogod koe dosega ne e potvrdeno vo antroponimijata na slovenskite jazici. Semantikata na ojkonimot Skorogo`de mo`e da se iska`e so definicijata selo koe mu pripa|a na Skorogod.
Pri objasnuvaweto na potekloto na ovoj ojkonim Zaimov, trgnuvaj}i od oblikot *Skorogo{te, negovata osnova ja izveduva od li~noto
ime Skorogost72, {to smetame deka ne e prifatlivo re{enie, bidej}i vo zapisot imeto e napi{ano taka {to se ~ita kako Skorogo`de,
odnosno kako {to go izgovaralo mesnoto naselenie, taka {to nema
potreba grupata `d da se objasnuva deka e dobiena so ozvu~uvawe na
{t pod vlijanie na turskiot jazik. Iznesenoto mislewe od Zaimov go
prifa}a i Rospond73.
Antroponimot Skorogod < *Skorogod e kompozitno ime koe e
sostaveno od komponentata skoro- od prasl. pridavka *skor, stsl. sko70 J. Svoboda, op. cit., str. 76; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 87; . Zaimov, Blarski
imennik, Sofi 1988, str. 68, 104; M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 67, 134.
71 Halil Inalcik, Higri 835 tarihli Sret-i defter-i sancak-i Arvanid, Ankara 1954, str. 42.
72 . Zaimov, Blgarski geografski imena s -j, Sofi 1973, str. 158.
73 S. Rospond, Toponimy na -j, Makedonski jazik, god. XXX, Skopje 1979, str. 138.

482

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

rQ brz i od komponentata -god od prasl. glagol *goditi, stsl. goditi

ugodi, ispolni (`elba, molba na nekogo). Vo prenosna smisla zna~eweto na imeto Skorogod mo`e da se definira so iskazot da bide
brz vo ispolnuvawe na (`elba, molba na nekogo). Vo makedonskiot
antroponimiski fond e zasvedo~eno li~noto ime Skorobog i izvedenite imiwa Skorbe, Skorbo, Skore, Skoril, a vo toponimijata se potvrdeni derivatite Skoro, Skorovan, Skorota, Skoro{, Skoru{74.
Vo antroponimijata na drugite slovenski jazici so morfemata
skoro- se odbele`ani antroponimite: bug. Skorobit, srp. Skorovoj,
Skoromir, ~e{. Skorom]r, {to e zalo`eno vo osnovata na toponimot
Skorom]Qice, pol. Skorogost75. Vo hrvatskiot jazik so ovaa morfema se
oblikuvani ma{kite li~ni imiwa Skorimir, Skoromir i nivnite `enski
pandani Skorimira, Skoromira76.
So glagolskata korenska morfema god- vo makedonskiot jazik e notirano kompozitnoto ime Godimir, a vo hrvatskiot jazik se sre}avaat
slo`enite imiwa Godimir, Godislav, Godomir, Godoslav, kako i `enskite
li~ni imiwa Godimira, Godislava, Godomira, Godoslava77. Pogolema frekvencija ovaa morfema ima vo antroponimijata na drugite slovenski
jazici, sp. ~e{. *Hod]mysl, Hodislav; Brzhod, Nehod, pol. Godzimir, Godzisaw; Mirogod, Nagod, Zdziegod, bug. Godeslav, srp. Godebrat, Godeslav,
Godimir, Godomir; Negoda 78.

74

Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.

252.
75 . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 200; M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 180; L. Hosk, R. rmek, Mstn jmna na Morav
a ve lezsku, II, Praha 1980, str. 447; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych
imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 113.
76 M. imundi, Rjenik osobnih imena, Zagreb 1988, str. 308.
77 Q. Stankovska, Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite, Skopje 1992, str.
78; M. imundi, Rjenik osobnih imena, Zagreb 1988, str. 126.
78 J. Svoboda, op. cit., str. 75; M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zoonych imion osobowych, Wrocaw Warszawa Krakw Gdask 1971, str. 86; . Zaimov, Blarski imennik, Sofi 1988, str. 65; M. Grkovi, Re~nik li~nih imena kod Srba, Beograd 1977, str. 65, 144.

483

Qubica Stankovska: Prezentacija na nekolku stari li~ni imiwa

FOC 1213 (20032004), 467484

Presentation of some ancient Macedonian anthroponymy

Summary

The author presents old Macedonian anthroponymys: Bezgat, Bradovar, Vieglav, Volovid, Dragoil, egovit, Kolodej, Korobud, Ljudogost and Skorogod,
which are confirmed in Macedonian language areal toponymy. The above mentioned anthroponyms belong to the earliest anthroponimical corpus of Slavic languages and they had great importance in the enrichment of the proto-Slavic anthroponimical lexis.
Klune rijei: antroponimi, potamonimi, ojkonimi, oronimi, Makedonija
Key words: anthroponyms, place names, hydronymy, Macedonia

484